PREBUJANJE EVROPSKE TRNULJCICE

KAKO SE BO SLOVENIJA ZNAŠLA med svojim šestmesecnim predsedovanjem Evropski uniji, ni veliko v p rašanje zgolj zaradi iliberalnih trendov v naši držav i in nepredvidljivega predsednika vlade, temvec tudi zaradi kompleksnega obdobja gospodarske obnove in iskanja evropske umešcenosti v mocno spremenjenih mednarodnih odnosih. Na prihajajoce obdobje je mogoce pogledati tudi iz drugega zornega kota: kako se bo Evropa znašla s Slovenijo na svojem celu.

Slovenija prevzema šestmesecno predse- dovanje v obdobju vecjega optimizma dr- žavljanov, ki ga sproža napoved konca dol- ge druge zaustavitve javnega ži vl j e n j a . G ospodarstvo se je spet zagnalo. Z napo- vedmi dobrih štirih odstotkov gospodar- ske rasti v Evropski uniji v letošnjem letu se zdi, da bo pandemicna recesija kljub najhujšemu upadu gospodarske proizvod- nje po drugi svetovni vojni vendarle krat- ka. Evropska unija se z bližanjem zasta- vljenega cilja 70-odstotne precepljenosti prebivalstva in ob zagotovljenih cepivih za tretji odmerek ter s cepilno pomocjo n a j rev n e j šim državam izvija iz pandemic- nega krca. V casu globalne soodvisnosti je dozorelo razumevanje, da pandemija ne bo koncana, dokler ne bodo precepljeni vsi prebivalci sveta. Ne le iz povsem clo- ve škega, temvec tudi iz povsem gospodar- skega zornega kota je takšno razumevanje vec kot umestno. S pandemijo pretrgane dobavne verige se ponovno vzpostavljajo, kako dolgo bo trajalo, da se globalno trgo- vanje ponovno vzpostavi na ravni iz pred- pandemicnih casov, pa je še povsem odpr- to vprašanje. Ceprav so se namrec ZDA in EU obvezale k vecstomilijonski pomoci s cepivi za najrevnejše države in k pomoci za njihovo gospodarsko okrevanje, ta po-moc po ocenah Mednarodnega denarnega sklada še zdalec ne bo zadostovala za glo- balen konec pandemije in soocanje z ne- gativnimi gospodarskimi posledicami že dobro leto trajajocih izrednih javnozdrav-stvenih razmer.


Evropsko vracanje v gospodarsko normal- nost je kljub sprejetju nacrta okrevanja, s katerim clanice EU dobivajo milijarde za obnovo gospodarstev in hkratni prehod v zeleno ekonomijo ter bolj digitalizirano družbo, eden izmed najvecjih izzivov, ki v prihodnjih letih cakajo Unijo. Evropska komisija je že zacela proucevati in odobra- vati prve nacionalne nacrte za okrevanje. Vsaka država si je svoje obnovitvene pro- jekte na podlagi evropskih smernic doloci- la sama. Suverenost na tem podrocju je ra- zumljiva, pušca pa nevarnost, da bi lahko obnova celine potekala neenakomerno in bi se še vedno prisotna razvojna nesoraz- merja med vzhodom in zahodom oziroma med starimi in novimi clanicami še pove- cala. Kako resna je ta grožnja, Pascal La- my , nekdanji direktor Svetovne trgovinske organizacije, evropski komisar za trgovino in trenutno zaslužni predsednik mislišca Jacquesa Delorsa, ne zna tocno oceniti. » Program EU naslednje generacije bi moral p osp ešiti konvergenco med vzhodom in zahodom, saj bo revnejšim državam na- menjeno vec denarja kot bogatejšim. To bo velik pospešek za države z manjšo
stopnjo razvoja. Ucinki bi morali biti pozi- tivni tudi zato, ker obstaja skupen nacrt porabe denarja – 40 odstotkov bo na- menjenega ekološki tranziciji, 20 odstot- kov pa za digitalno preobrazbo,« je dejal v pogovoru za O b jekt iv .


Korak k bolj pravicni Evropi Evropska unija bo v prihodnjem obdobju investicij, ki bodo po projekcijah Eco n o m i s – ta precej vecje kot v obdobju po gospodar- ski krizi pred 13 leti, dejansko soocena z iz- zivi, s kakršnimi se ob dežju donatorskih sredstev z zahoda pogosto ukvarjajo drža- ve v razvoju. »Izkušnje kažejo, da s porabo velikega obsega denarja v državah z manj- šo stopnjo razvoja pogosto povzroca ab- sorpcijske težave, povezane s primernim upravljanjem in vcasih tudi korupcijo. To- da ce bo nacrt za obnovo hitro in dobro iz- peljan, bi se morale razvojne razlike med vzhodom in zahodom zmanjšati. Te so se v bistvu že zmanjšale. Povprecna stopnja go- spodarske rasti v vzhodni Evropi je bila v zadnjih desetih letih višja od rasti v zahod- ni Evropi,« pojasnjuje Lamy.

Read the rest of the article on Dnevnik website